Duši isti

Ko vsi me pustijo,
nemočno in samo
ti zmeraj ponudiš mi svojo ramo.
Prave besede, topel objem,
odpreš mi srce,
ko vsem ga zaprem.

Če med naju kdaj pride vihar,
hočem da veš,
zate vedno mi bo mar…

Najini duši sta isti
skupaj deliva si vse zamisli.
Med nama ni zaves, prevar in laži,
tebi vse lahko povem,
kar je lepo in kar boli.

Najini duši sta isti,
ti si kot knjiga, vseh mojih misli.
V obeh, je smeh in ljubezen, ki tli,
Prižgana kot kres, ki nikoli ne izgori.

V eni minuti, izbrišeš sive oblake,
srečo začutim,
ko slišim tvoje korake.
V ognjemetu življenja,
ti si moje nebo,
poznaš vsak moj utrip,
vsako mojo skrivnost.